Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih pelet

Kakovost pelet 2019

Analize kakovosti peletov na slovenskem trgu 2019


V letu 2019 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije (ZPS) izvedli peto analizo kakovosti lesnih peletov. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti stanje kakovosti na slovenskem trgu dostopnih peletov ter rezultate primerjati z rezultati analiz iz preteklih let (2018, 2017, 2015 in 2014).

V analizo je bilo vključenih 25 vreč peletov različnih proizvajalcev iz 5 držav, v treh primerih pa izvora ni bilo mogoče določiti. Vzorce smo pridobili pri različnih ponudnikih, večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah ter v skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji.

Na podlagi izmerjenih parametrov kakovosti smo 15 vreč peletov razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, kar predstavlja 60 % vzorcev, osem vreč v kakovostni razred A2 in dve vreči v kakovostni razred B. V letošnji analizi kakovosti peletov ni bilo vzorca, ki ga zaradi slabe kakovosti ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede. V letu 2014 je bilo takšnih vzorcev 27 %, v letu 2015 36 %, v letu 2017 prav tako kot letos, ni bilo vzorca, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede, v letu 2018 pa je bil en takšen primer. Ugotavljamo, da je zadnja 3 leta delež vzorcev uvrščenih v kakovostni razred A1 podoben in glede na analize v letih 2014 in 2015 zelo visok. To potrjuje dejstvo, da se je kakovost lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu od leta 2014 izboljšala. K čemur so zagotovo pripomogle tudi neodvisne analize kakovosti, ki smo jih opravili v preteklih letih.

Potrebno je omeniti, da se v večini evropskih držav za individualno rabo prodajajo predvsem peleti kakovostnega razreda A1 in A2, medtem ko so peleti kakovostnega razreda B po karakteristikah primerljivi tistim za industrijsko rabo.



Letošnja analiza kakovosti peletov na slovenskem trgu kaže na izboljšanje kakovosti v primerjavi s preteklimi leti. Tokrat namreč ni bilo neustreznih peletov (takšnih, ki jih ni mogoče razvrstiti v kakovostne razrede), le 8 % vzorcev smo uvrstili v razred B, 32 % v razred A2 in 60 % v kakovostni razred A1. V primerjavi z letoma 2018 in 2017 se je bistveno znižalo število vzorcev razvrščenih v kakovostni razred B.

V skupni kakovostni razred A1 je bilo letos razvrščenih pet vzorcev slovenskega porekla: »Energija narave Premium« proizvajalca Energija narave d.o.o., »Forest premium pellet (Petrol)« proizvajalca Petrol d.d., »N-EKO peleti« proizvajalca Biron d.o.o., »PVM peleti«, ki jih proizvaja Mlakar Franc s.p. in »RZ pellets«, proizvajalca RZ Pellets d.o.o.. Štirje vzorci slovenskega porekla »Taprav pelet' za pogret«, »Bioprofit lesni peleti«, »Eco peleti RED DEVIL« in »Enerles« so razvrščeni v skupni kakovostni razred A2 in sicer zaradi deleža pepela večjega od 0,7 %, glede na ostale parametre pa ustrezajo kakovostnemu razredu A1.

Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 3,29 EUR in 5,39 EUR, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 4,30 EUR. Letošnja povprečna cena je 0,21 EUR višja kot povprečna cena peletov vključenih v raziskavo preteklo leto. Vreče peletov uvrščene v skupni kakovostni razred A1 so bile v povprečju (za 0,56 €) dražje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2. Cene peletov uvrščenih v skupni kakovostni razred B so bile v povprečju (za 0,29 €) nižje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2 in nižje (za 0,85 €) od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A1.

Opazili smo tudi nekaj neskladij pri označevanju vreč, ki smo jih zajeli v vzorec, saj so na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. To smo z analizo ugotovili v treh primerih (v analizi 2018 kar v šestih primerih, leto prej v štirih). Peleti »Taprav pelet' za pogret« so zaradi prevelike vsebnosti pepela razvrščeni v kakovostni razred A2, in ne dosegajo kakovosti glede na certifikat S4Q A1. Prav tako vzorci »Arboreko« in »Pellet Natura Faš« ne dosegajo kakovosti certifikata ENplus, ki ga zagotavljajo z embalažo. V primeru peletov »Arboreko« gre za preslabo mehansko obstojnost, zato se razvrščajo v kakovostni razred B in ne A1, ki ga navajajo na embalaži. Prav tako v primeru peletov »Pellet Natura Faš« gre za nižjo mehansko obstojnost, zato se razvrščajo v kakovostni razred B in ne A2 kot navedeno na embalaži. Rezultati kažejo, da proizvajalcem največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost.





Podrobno poročilo o opravljeni analizi kakovosti peletov na slovenskem trgu 2019 najdete v priponki.