Info

V Aziji najhitrejša rast proizvodnje lesnih peletov

Skupna svetovna proizvodnja peletov je v letu 2018 znašala več kot 55,7 milijonov ton in nenehno raste; od leta 2017 do 2018 se je povečala za 14 %. Najhitreje se širi obseg proizvodnje v Aziji. Ta se je v letu 2018 povečal za 54 %. Vodilne države proizvajalke so poleg Kitajske še Vietnam, Malezija in Tajska. Od leta 2013 naprej je bila največja stopnja rasti proizvodnje peletov v letu 2014, ko se je povečala za kar 20,7 % glede na leto 2013. Potem pa tudi v letu 2017 za 19,8 % glede na leto 2016 ter v letu 2016 za 18,5 % glede na leto 2015.

Skupen delež Evrope je enak deležu Kitajske. Velik proizvajalec je tudi Severna Amerika, ki je v letu 2018 proizvedla 20 %. Kljub temu, da proizvodnja peletov v Evropi glede na leto 2013 ves čas raste, se njen delež v skupni proizvodnji konstantno znižuje, in sicer na račun povečane proizvodnje v Aziji.

Peleti v Nemčiji dražji od kurilnega olja! Kako je pri nas?

V januarju je nemški inštitut za pelete DEPI (Deutsches pelletinstitut) objavil statistične podatke o gibanju cen pelet in kurilnega olja, ki kažejo, da so bili v novembru 2015 peleti v povprečju 11,7 % cenejši od kurilnega olja, že v decembru in januarju pa se je razmerje obrnilo v prid kurilnemu olju, ki je sedaj 26,8 % cenejše od pelet (vir: www.depi.de oz. graf DEPI). Cena kurilnega olja v Nemčiji torej trenutno znaša 38 €/MWh, cena pelet pa 48 €/MWh) (vir: graf DEPI) . Poročila o cenah pelet v Nemčiji redno objavlja tudi nemško združenje proizvajalcev pelet DEPV (Deutscher Energieholz- und Pellet- Verband e.V.).

V Sloveniji je trenutna (januarska) povprečna cena pelet (pakiranih v 15 kg vreče) 256 €/t ali 54 €/MWh, kar je 14 €/MWh manj od trenutne cene kurilnega olja (68 €/MWh); peleti v Sloveniji so torej okoli 20 % cenejši v primerjavi s kurilnim oljem.

Potrebno je poudariti, da prikazane cene pelet v Nemčiji in Sloveniji zaradi specifičnosti trga ter različne metodologije pridobivanja ter obdelave podatkov niso popolnoma primerljive.

Spletna stran www.peleti-ceneje.si

Na spletni strani http://www.peleti-ceneje.si/ lahko najdete uporabne informacije s področja lesnih pelet. Na strani lahko najdete tudi seznam ponudnikov lesnih pelet ter tudi seznam odkupovalcev pelet.

Nastajanje žlindre v pečeh na pelete

Na nastajanje žlindre med procesom izgorevanja vplivajo številni dejavniki; najpogostejši vzrok pa je kakovost pelet ter nastavitve peči.

Nastanek žlindre je odvisen predvsem od deleža pepela, ki ostane po izgorevanju pelet. Večja kot je vsebnost pepela, večja je možnost nastajanja žlindre. Delež pepela pa je odvisen predvsem od uporabljene surovine; običajno je za les listavcev značilen nekoliko večji delež pepela, znatno pa se delež pepela poveča v primeru, da je surovini primešana še skorja in druge nečistoče.

Žlindra namreč nastane zaradi taljenja pepela, in se običajno počasi odlaga na stenah peči in gorilnika. Nastanek žlindre pogojuje predvsem temperatura na mestu, kjer nastaja pepel ter sama sestava pepela.

Npr. večji delež kalcija in magnezija v pepelu običajno zviša točko tališča pepela, medtem ko večji delež kalija in natrija znižata točko tališča, kar posledično poveča možnost za nastanek in odlaganje žlindre v gorilniku. Potrebno je poudariti, da je sestava pepela povezana predvsem z izvorom surovine (ter možnimi kontaminacijami med transportom) iz katere so izdelani peleti.

Nedavna raziskava nastajanja žlindre, kjer so bili vključeni peleti različnih kakovosti ter tri različne izvedbe gorilnikov, je pokazala občutljivost manjših peči predvsem na delež in sestavo pepela. Količina žlindre, ki je nastala, pa je bila odvisna tudi od izvedbe gorilnika oz. od temperature ob nastanku pepela. Ena izmed študij je poleg tega pokazala, da na nastajanje žlindre lahko vpliva tudi dolžina pelet; za krajše pelete je namreč značilna večja gostota nasutja, kar ob izgorevanju vodi do višjih temperatur ter posledično večje možnosti za nastanek žlindre.

Obstajata torej dve možnosti kako se izogniti nastajanju žlindre. Ena je znižanje temperature pri izgorevanju (gorilnika), druga pa uporaba pelet z nižjim deležem pepela.

Avtor fotografij: Luka Juri